Zbirka esejev Podaja v prazno je Naratova druga esejisticna knjiga, s katero se utrjuje kot eden pomembnejših sodobnih esejistov, kar je nakazoval že s prvencem, za katerega je bil nominiran za Rožancevo nagrado leta 2014. Podaja v prazno se zacenja z istoimenskim esejem, v katerem razmišlja o smiselnosti objave duhovnih produktov v knjižni obliki, tudi svoje izdaje. V sledecih esejih, ki so se mu zapisali v zadnjih treh letih, se ukvarja glasbo, ki je bila tudi, kot objekt hermenevticne refleksije, tema njegove doktorske disertacije, poezijo, filmom, gledališcem, športom in pa seveda filozofijo, ki je poleg glasbe Naratov poklic. Napram prvi esejisticni zbirki zasledimo v tej vec "profanih" tem, ki se nanašajo na "navadne" bivanjske zadevšcine (spopad z birokracijo, analiza urbanega okolja, kulturniške subvencije, medosebni odnosi z neznanci, slava v Sloveniji ipd.) Slogovno se avtor ves cas giblje po tanki meji med "filozofijo" in literaturo, med strokovnim, analiticnim pogledom s strani in osebnim, vcasih tudi custvenim pristopom, hkrati pa se ves cas poigrava s slogom pisanja in iskanjem ter vzpostavljanjem lastnega jezika, cim bolj primernega tematiki eseja in želenemu miselnemu suspenzu. Spremno besedo bo k zbirki je napisal Goran Vojnovic.